CORONA
Prikradel se je tiho,
človeku čisto neznano
razširil se je hitro
v Evropo in še kam.
Nismo ga jemali resno,
ampak kmalu je postalo stresno.
Dnevno se je širil med ljudi,
zdravstveni delavci mu niso kos bili.
Kmalu ohromi vsa mesta in vasi,
zdaj prava panika je med ljudmi.
Zaprle so se šole, zdaj na domu se uči.
Že res, da smo doma, kot le malokrat prej
ampak mesta in vasi kot so sedaj,
naj nikoli več ne pridejo nazaj.
Povsod tišina, vse mirno,
kot da na Zemlji življenja ni.
Uvedli smo stroge ukrepe,
ki vsak se jih drži,
da čim prej bi omejili širitev to.
Zdaj stanje se umirja, veselje vrača se.
Skupaj smo premagali nekaj velikega.
EMA TOMEC 5. B
PESEM O ŠOLANJU DOMA
SREDI MARCA SMO OSTALI DOMA,
ZAPRLI SO NAM ŠOLO ZARADI CORONA VIRUSA.
DOLGČAS NAM NI,
ZA TO POSKRBIJO UČITELJI.
VSAK DAN NALOGE LETIJO
IN NAM ŽIVLJENJE GRENIJO.
VČASIH DOLGČAS NAM JE,
KER DOLGO NE VIDIMO SE,
VČASIH PA LE, PREKO VIDEO KONFERENCE.
ZOOM JE NAŠA REŠITEV,
ZA OHRANJANJE STIKOV.
KO KARANTENE VEČ NE BO,
SONCE BO RAZSVETLILO NEBO,
IN MI BOMO VESELI,
KER TAKRAT ŠOLE VEČ NE BO.
NEŽA VADNJAL 5. B
RAČUNALNIK
Računalnik je računalnik.
A ta računalnik pač ni za hece,
ker išče in išče,
in končno nekaj najde.
Ko pa se igraš, daš vse stvari na računalniku v smeti.
Tako izbrišeš še tebi ljube stvari.
Neli Saje, 5. b
Beda doma
Doma je biti bedno,
ker ni nič vredno.
Nič se ne vidmo s frendi,
vsi smo narazen, ko igrajo bendi.
Čim prej se hočem vidt
s frendi. Namesto, da
starši čakajo na brendi.
Na tla mi je padlo milce,
zdaj izgubljam živce.
Cele dneve se kregamo
nič pametnega ne delamo.
Sedem tednov sem že
doma, ne vem, če lahko
zdržim še enega.
Lahko sem samo doma na dvorišču,
ampak raje bi bil na kurišču.
Vsak dan čakajo naloge,
to so prave nadloge.
Luka Benčina, 22. 4. 2020
Pandemija
Karantena je bedna,
in nič ni vredna.
Otroci trpijo,
in staršem težijo.
Folk cvika pred okužbo,
ostali čakajo družbo,
Da družili bi se vsi,
tudi s puncami.
Sedem tednov sem že doma,
ne vem, če lahko zdržim še osmega.
Ta epidemija,
je cela vragolija.
Raje grem živet,
na drug planet.
Nejc Benčina, 22. 4. 2020
Moja soseda
Ej soseda, bom bom bom,
tko grdo me gleda, bom bom bom,
res zgleda bleda, bom bom bom,
ni dobra soseda, bom bom bom.
Rada ima sardine, maline in rozine, bom bom bom,
ko kuhati začne,
vse se ji zažge,
zato hitro gasilce pokliče,
da rešijo ji življenje, je, je, je.
Ej soseda, bom bom bom,
to me že najeda, bom bom bom,
skoz me gleda, bom bom bom,
od Kranja do Bleda, bom bom bom.
Gal Zupančič 5.b
KUHANJE ZABAVNO JE
KO SE KUHOVNICA VRTI,
SE IZ LONCA ŽE KADI,
ŠPAGETI SO ZAČELI VRETI.
PLIN VIHTI, A OMAKA NE DIŠI,
ZATO ŠE SOL PRISKOČI IN
V OMAKO SKOČI.
PLIN IZKLOPI SE, KER VSE
SKUHANO JE.
ŠPAGETI NA KROŽNIK SO PRIŠLI,
KJER JIH ZEBE IN MRAZI.
PRIDE OMAKA NAREJENA IZ JUNAKA,
PRELIJE DO ŠPAGETOV SE IN JIH OGREJE.
KUHANJE ZABAVNO JE,
KER MED NJIM ZGODIJO
DOGODIVŠČINE SE.
HANA JEVŠEK 5.B.
POROČILO
OBISK MESTNEGA MUZEJA LJUBLJANA
24. 1. 2020 smo s sošolci iz razreda in učiteljica šli v ljubljanski Mestni muzej. Tam nas je vodnica vodila čez del muzeja namenjenega dogajanju v srednjem veku. Lahko smo se tudi vživeli v vloge takratnih ljudi.
Najprej so nam razložili dogajanje v srednjem veku, ter stroga pravila, ki so se jih vsi morali držati. Nato so nam razložili kakšno je bilo delo čevljarja in stroga pravila v njegovem cehu – skupnosti, ki so določevala kakovost usnja in čevljev, pa tudi ceno slednjih. Naslednji je bil poklic pisarja in delo peka. Prvi je bil zadolžen za zapis vseh pomembnih listin, saj takrat ni znal vsak brati in pisati. Še en, glede pravil strog, pa je bil poklic peka. Pri pekovskih izdelkih je bila strogo določena teža in oblika izdelka. Nadaljevali smo s 'smrtjo viteza', ki naj bi umrl zaradi bolečin zobobola – takrat ga še niso znali ozdraviti. Zdravilne rastline naj bi pomagale tudi pri težavah kot so zlom drobovja in podobno, pogosto pa naj bi pri zdravljenju pomagali tudi uroki. Vsak od teh poklicev naj bi imel vajence in pomočnike, kar so nam tudi pokazali – jaz sem postal pisarjev vajenec.
Potem smo se odpravili v učilnico, v kateri smo imeli delavnice. V pisarski delavnici smo se podpisali in zapečatili pomočniško pismo. Naslednja je bila padarska (zdravilska) delavnica. Tu smo ugotavljali katero zelišče naj bi čemu pomagalo. V čevljarski delavnici, ki je bila naslednja, smo vsi skupaj morali zašiti čim več čevljev. Potem smo se v 'vladarski' delavnici preizkušali v določanju kazni nepridipravom. Naslednja ter zadnja delavnica je bila pekovska. Tu smo iz testa oblikovali presto, čim bolj podobno in skladno težko modelu.
Mislil sem, da je to že vse, ko smo se odločili, da se bomo še sprehodili skozi mesto. Šli smo mimo številnih mestnih znamenitosti, katerih značilnosti nam obrazložila učiteljica. Potem nam je tudi pokazala in opisala zakaj so na kotih mestnih hiš posebni vogali-vogli, ki ob dotiku kočije pri visoki hitrosti poskrbijo, da koti hiše ostanejo nepoškodovani. Tega nisem vedel in me je zelo presenetilo.
Obisk muzeja in sprehod skozi mesto sta bila dogodka, ki sta mi bila zelo všeč in sta se mi vtisnila globoko v spomin. Skozi muzej sem se zabaval, a se tudi veliko naučil.
NIKO HABINC 5. b
JAZ SEM MEDVED
Jaz sem medved, ti pa ne,
jaz sem strašen, ti pa ne,
vsak se me boji zbuditi,
tebe pa nobeden!
Jaz sem medved, ti pa ne,
imam kožušček, ti pa ne,
ti bi mi ga hotel vzeti,
pa ga nisi vreden!
No, saj sam predobro veš,
kaj bi dal, da bil bi medved,
da bi lahko čez zimo spal
in vmes še kaj v trebušček dal;
no, saj sam predobro veš,
kaj bi dal, da bil bi medved,
da bi lahko pozimi spal
in pred vsemi se bahal.
(Katarina Kim Kilar, 5. b)